Francoščina

Francoščina
français
Izgovorjava [fʁɑ̃sɛ]
Materni jezik (glej spodaj)
Št. maternih
govorcev
75 milijonov (2007)[1]
220 [2] do 300 milijonov od dne August 2013[slepa povezava] [3] skupaj govorccev prvega in drugega jezika.
indoevropski
Zgodnejše oblike
stara francoščina
  • srednja francoščina
Pisava latinica (francoska abeceda)
francoska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik



Številne mednarodne organizacije
Regulator Francoska akademija (French Academy)
Jezikovne kode
ISO 639-1 fr
ISO 639-2 fre (B)
fra (T)
ISO 639-3 fra
Glottolog stan1290
Linguasphere 51-AAA-i
{{{mapalt}}}
  Regije kjer je francoščina glavni jezik
  Regije kjer je uradni jezik
  Regije kjer je drugi jezik
  Regije kjer je manjšinski jezik
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Francóščina (la langue française) je eden najpomembnejših romanskih jezikov in je bila od poznega srednjeka veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma Lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.


V francoščini je 'naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.

Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.

Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk.

Črka Izgovorjava
A /a/
B /be/
C /se/
D /de/
E /ә/
F /ԑf/
G /ᴣe/
H /aʃ/
I /i/
J /ᴣi/
K /ka/
L /ԑl/
M /ԑm/
N /ԑn/
O /o/
P /pe/
Q /ky/
R /ԑr/
S /ԑs/
T /te/
U /y/
V /ve/
W /dublәve/
X /iks/
Y /igRԑk/
Z /zed/
moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina)
pred besedami, ki se začenjajo
s soglasnikom ali aspiriranim h		 le la les les
pred besedami, ki se začenjajo
s samoglasnikom ali nemim h		 l' l' les les

Primeri:

moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina)
un une des des

Primeri:

Osebe Osebek prevod
1.edn. je jaz
2.edn. tu ti
3.edn. il on
3.edn elle ona
1.mn. nous mi, me
2.mn. vous vi, ve
3.mn. ils oni
3.mn. elles one

Glagoli

Francoske glagole delimo na tri skupine:
1. Skupina:

Prva skupina obsega veliko večino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se končujejo na -er.

2. Skupina:

Druga skupina vsebuje glagole, ki se končujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov.

3. Skupina:

V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedoločniku se glagoli te skupine končujejo na -ir, -re ali -oir.

Le présent - sedanjik

  • Glagoli prve skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -e, -es, -e, -ons, -ez, -ent.

Primer:
PARLER - govoriti

Je parle
Tu parles
Il parle
Nous parlons
Vous parlez
Ils parlent
  • Glagoli druge skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -is, -is, -it, -ons, -ez, -ent.

Primer:
FINIR - končati

Je finis
Tu finis
Il finit
Nous finissons
Vous finissez
Ils finissent
  • Glagoli tretje skupine imajo obrazila lahko različna:
1.os.ed. -s, -x, ali -e
2.os.ed. -s, -x, ali -es
3.os.ed. -t, -d, -c ali -e
1.os.mn. -ons
2.os.mn. -ez, (-tes)
3.os.mn. -ent, (-ont)

L'imparfait

Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient.
Primer:
CHANTER - peti
nous chant-ons:

je chantais
tu chantais
il chantait
nous chantions
vous chantiez
ils chantaient

Le passé simple

Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila:

  • -ai, -as, -a, -âmes, -âtes, -èrent glagolom prve skupine,
  • -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent glagolom druge skupine,
  • -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent oziroma -us, -us, -ut, -ûmes, -ûtes, -urent glagolom tretje skupine.

Le passé composé

Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).
Primera:

  • Chanter (peti) - j'ai chanté
  • Partir (oditi) - je suis parti

Le plus-que-parfait

Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'avais chanté
  • Partir (oditi) - j'étais parti

Le passé anterieur

Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'eus chanté
  • Partir (oditi) - je fus parti

Le futur simple

  • Z glogaoli prve skupine ga tvorimo tako, da prvi osebi ednine sedanjika dodamo obrazila -rai, ras, -ra, -rons, -rez, -ront.
  • Z glagoli druge skupine ga tvorimo tako, da nedoločniku dodamo obrazila -ai, -as, -a, -ons, -ez, -ont.
  • Pri glagolih tretje skupine, ki se v nedoločniku končajo na -ir ali -re, ga tvorimo tako kot pri glagolih druge skupine, le da -e pred obrazili odpade. Pri glagolih, ki se v nedoločniku končajo na -oir, pa dodamo obrazila -rai, -ras, -ra, -rons, -rez, -ront različnim osnovam.

Le futur proche

Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom:
Primer:
DIRE - reči

je vais dire
tu vas dire
il va dire
nous allons dire
vous allez dire
ils vont dire

Le futur antérieur

Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'aurai chanté
  • Partir (oditi) - je serai parti

Le conditionnel présent

Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.

Le conditionnel passé

Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple).

  • Chanter (peti) - j'aurais chanté
  • Partir (oditi) - je serais parti

Uporabne besede

  • Bonjour: Dober dan
  • Salut!: Živijo
  • Comment tu t'appelles?: Kako ti je ime?
  • Vous êtes monsieur/madame Dulac?: Ste vi gospod/gospa Dulac?
  • Je ne parle pas bien le français : Jaz ne govorim dobro francosko.
  • Je suis slovène/anglais/écossais/finlandais: Jaz sem slovenec/anglež/škot/finec
  • Bon appétit!: Dober tek
  • Merci: Hvala
  • Au revoir! : Nasvidenje
  • S'il vous/te plaît: Prosim
  • Excusez-moi/Excuse-moi: Oprostite/Oprosti
  • Bonne nuit : Lahko noĉ
  • Bonne soirée:Dober večer
  • Rouge/bleu/bleu ciel/vert/blanc/orange/violet/marron/jaune/noir: Rdeča/modra/svetlomodra/zelena/bela/oranžna/vijolična/rjava/rumena/črna

Deli telesa

  • Glava - la tête
  • Lasje - les cheveux
  • Obraz - le visage
  • Oko - l'oeil
  • Oči - les yeux
  • Nos - le nez
  • Lice - la joue
  • Usta - la bouche
  • Zob - la dent
  • Uho - l'oreille
  • Vrat - le cou
  • Trebuh - la ventre
  • Rama - l'épaule
  • Roka - le bras
  • Komolec - le coude
  • Zapestje - le poignet
  • Dlan - la main
  • Prst - le doigt
  • Noht - l'ongle
  • Hrbet - le dos
  • Noga - la jambe
  • Stegno - la cuisse
  • Koleno - la genou
  • Gleženj - la cheville
  • Stopalo - le pied
  • Prst na nogi - l'orteil

Oblačila

  • Čevelj - la chaussure
  • Copat - le chausson
  • Nogavica - la chaussette
  • Hlače - le pantalon
  • Obleka - la robe
  • Kratke hlače - le short
  • Majica - la chemise
  • Rokavi kratki/dolgi - les manches courtes/longues

Živali

  • Čebela - l'abeille
  • Jagnje - l'agneau
  • Jelen - le cerf
  • Konj - le cheval
  • Koza - la chèvre
  • Pes - le chien
  • Petelin - le coq
  • Žirafa - la girafe
  • Osa - la guêpe
  • Kunec - le lapin
  • Ptič - l'oiseau
  • Komar - le moustique
  • Medved - l'ours
  • Golob - le pigeon
  • Riba - le poisson
  • Prašič - le porc
  • Raca - le canard
  • Maček - le chat
  • Polž - l'escargot
  • Kača - le serpent
  • Lev - le lion
  • Tiger - le tigre
  • Krava - la vache

Šport

  • Jahanje - l'équitation
  • Odbojka - le volley
  • Tenis - le tennis
  • Nogomet - le football
  • Atletika - l'athlétisme
  • Plavanje - la natation
  • Ples - la danse
  • Gimnastika - la gymnastique
  • Rokomet - le handball
  • Smučanje - le ski

Števila

0 - zéro
1 - un
2 - deux
3 - trois
4 - quatre
5 - cinq
6 - six
7 - sept
8 - huit
9 - neuf
10 - dix
11 - onze
12 - douze
13 - treize
14 - quatorze
15 - quinze
16 - seize
17 - dix-sept
18 - dix-huit
19 - dix-neuf
20 - vingt
30 - trente
40 - quarante
50 - cinquante
60 - soixante
70 - soixante-dix
80 - quatre-vingt
90 - quatre-vingt-dix
100 - cent
1000 - mille

  1. ↑ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2007" The World's 100 Largest Languages in 2007
  2. ↑ La langue française dans le monde 2010. La Francophonie. Retrieved 14 April 2010.
  3. ↑ The World's 10 Most Influential Languages Top Languages. Retrieved 11 April 2011.

Other Languages

Copyright