Dekart Rene

Dekart Rene
franc.: René Descartes
latin.: Renatus Cartesius
Rene Dekartan portret (pirdi Frans Hals, jäl'ges 1648 vot)
Rene Dekartan portret
(pirdi Frans Hals, jäl'ges 1648 vot)
radmižen toižend:

filosoof, matemaatik, muusikateadlane, füüsik, astronoom, music theorist, correspondent, mechanical automaton engineer

sündundan dat:

31. keväz'ku 1596(1596-03-31)[1][2][3][4][5][6][7][8][9][10][11]

sündundan sijaduz:

Descartes[d][4]

valdkund:

Royal Standard of the King of France.svg Francii

kolendan dat:

11. uhoku 1650(1650-02-11)[1][2][3][4][5][6][7][8][9][10][11] (53 vot)

kolendan sijaduz:

Stokhol'm, Ročinma[1][12]

tat:

Joachim Descartes[d]

avtograf:

Firma Descartes.svg

Commons-logo.svg Dekart Rene VikiAitas
Om sädusid VikiPurtkiš VikiPurde

Rene Dekart (franc.: René Descartes [ʁəne dekaʁt], latin.: Renatus Cartesius; sünd. 31. keväz'ku 1596, Lae-lidn, nüg. Dekart, Francijan kunigahuz — kol. 11. uhoku 1650, Stokhol'm, Ročinman kunigahuz) oli francijalaine filosof, matematikantedomez' da fizikantedai.

Racionalizman filosofijan toižendan — kartezianižusen — alusenpanii, se om nimitadud hänen kanzannimen adjektivižes latinižes formaspäi: Cartesian. Filosofijan radikaližen heilün metodan sädai.

Analitižen geometrijan alusenpanii, tegi melel Dekartan koordinatsistemad. Tariči algebran nügüdläšt simvolištod. Todesti ohjandimen vauktuses kahten ümbrišton röunal, sädi «likundan lugumär»-tärtust, avaiži virtualižiden piguziden ohjandint. Tedoiži iškun londuseližohjandimid. Lugi, miše materii, sidä kesken hoikad substancijad, om mail'man aluseks, no hän oli atomišt teorijad vaste.

Vhesai 1612 openui sodakolledžas Francijan päivlaskmas. Sid' eli Parižas, oli otnus matematikan tedoidusihe. Vll 1617−1628 služi Alamaiden, sid' Saksanman armijoiš, ühtni severdoihe-se sodoihe da torihe, oz. tora Pragan tagut, Lä Rošelin blokad. Vozil 1628−1649 eli Alamaiš, pästi siš kaikid ičeze tedotöid, radoi Leidenan universitetan opendajan.

Katoližen jumalankodikundan radnikoičijad ei navedigoi Dekartan tedotöid, kudambiš Ülähäine om ozutadud vaiše mail'man sädajan (eskai todesti Hänen olendad olmas), ei ole ohjastajan; no kunigahad ozutiba pid'oitelendad Dekartale.

Üks'jäine illegitimine Fransina-tütär oli sündnu (1635−1640).

  1. 1,0 1,1 1,2 W. W.; X. Descartes, René // 1911 Encyclopædia Britannica — 11 — New York City: 1911. — Vol. 8. — P. 79–90. — ISBN 0-671-76747-X
  2. 2,0 2,1 идентификатор BNF: اوپن ڈیٹا پلیٹ فارم, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj, open data platform, плятформа адкрытых зьвестак, Усьтэм даннойёслэн платформазы — 2011.
  3. 3,0 3,1 Архив по истории математики Мактьютор
  4. 4,0 4,1 4,2 Renatus Cartesius — 1917.
  5. 5,0 5,1 René Descartes — 2009.
  6. 6,0 6,1 RKDartists
  7. 7,0 7,1 SNAC — 2010.
  8. 8,0 8,1 Find a Grave — 1995. — ed. size: 165000000
  9. 9,0 9,1 International Music Score Library Project — 2006.
  10. 10,0 10,1 Discogs — 2000.
  11. 11,0 11,1 (unspecified title)
  12. Декарт Рене // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] / под ред. А. М. Прохоров — 3-е изд. — М.: Советская энциклопедия, 1969.

Other Languages

Copyright